Vermont’s REAL Food Safety Issue

The “heads” side of every quarter pictures a famous farmer: George Washington. Med 50 states represented on the “tails” side, vendar, samo Vermont prikazuje kmeta: He’s tapping maple trees for syrup.

So it would be a special shame if Vermont’s legislators were to pass a bill that would hurt farmers not just in the Green Mountain State, ampak po vsej Ameriki.

Predlog zakona bi zahteval vso hrano, ki morda vsebuje gensko spremenjene (GM) sestavine, da to napišejo na posebni etiketi.

ÄŒe se to na prvi pogled sliÅ¡i razumno, razmislite o nekaj podrobnostih: Skoraj vse, kar jemo, na nek način izhaja iz biotehnologije (kar je dobro), the public isn’t exactly clamoring for this bill, privržence predloga pa vodi predvsem pohlep in cinizem.

K sreči, predlog zakona je zdaj obtičal v odboru in mnogi opazovalci menijo, da bo tam ostal, failing to become a law before the state’s general assembly finishes its work this year. But I’ve spent a fair bit of time around state capitols (I’m both a family farmer and a State Senator in North Dakota), and I’ve seen a lot happen in the last days of a session.

Zato morajo kmetje paziti na dogajanje v Montpelierju.

The fundamental flaw in Vermont’s bill is that nobody needs it. It’s a solution in search of a problem.

Biotehnologija je sprejeto orodje konvencionalnega kmetijstva. Okoli sveta, kmetje so zrasli več kot 3 milijarde hektarjev gensko spremenjenih pridelkov–to je, vzgojene rastline, ki imajo naravno odpornost proti žuželkam in plevelom, zaradi česar je bogata in trajnostna sestavina hrane.

V Združenih državah, velika večina koruze in soje je gensko okrepljena. Kmetje lahko pridelajo več hrane na manj zemljišča, krepitev naše nacionalne preskrbe s hrano in nam hkrati pomaga ohraniti divjino. Večina Američanov vsak dan uživa hrano, pridobljeno iz biotehnologije.

Biotehnologija je proces. Hrana, ki jo proizvaja, se po hranilno ne razlikuje od drugih vrst hrane. Zahtevanje posebnih oznak za gensko spremenjene sestavine je enako smiselno kot zahteve po oznakah, ki pojasnjujejo, ali so pridelke pobirali sodobni stroji ali ročno.

Potrošniki pričakujejo, da bodo njihove oznake na živilih vsebovale ustrezna dejstva in ne nepotrebne in zmedene podatke. Kot kmet in potrošnik, I want them to have that information. As a society, že trpimo zaradi preobremenitve z informacijami, vedno znova z dokumenti. Kdaj ste nazadnje v lekarni prebrali izjavo HIPAA?

But here’s the best reason to question the type of information some argue must be mandated on labels: The special-interest groups behind them aren’t interested in helping out the public. Namesto, želijo z vladnimi predpisi izkoristiti negotovosti potroÅ¡nikov in ustvariti konkurenčno prednost za osebni dobiček. They’d love nothing more than labels that reproduce biohazard symbols on perfectly healthy food.

Mnogi največji podporniki pravil, kakršno je predlagano v Vermontu, so skupine ekološke hrane, ki menijo, da se bodo ljudje zgrinjali k njihovim izdelkom, ki, mimogrede, so na splošno dražje (vendar ne bolj zdravo).

Joseph Mercola, ugledni financer pobude za označevanje v Kaliforniji, pred kratkim pojasnil svoje razmiÅ¡ljanje: “Personally, Menim, da je treba gensko spremenjena živila v celoti prepovedati, vendar je označevanje najučinkovitejÅ¡i način za to. Od 85 odstotek javnosti bo zavrnil nakup živil, za katera ve, da so gensko spremenjena, this will effectively eliminate them from the market just the way it was done in Europe.”

Kar zadeva motive, ta je precej slab: Za prestrašitev uporabite oznake, namesto da bi obveščali, ljudi o tem, kaj jedo, in jih vozijo, kot govedo, za različne potrošniške izdelke.

Vermont’s actions will carry national weight, perhaps by encouraging politicians and activists elsewhere to follow its example and forcing food companies to meet a patchwork of inconsistent and unnecessary regulations that drive up the cost of food without increasing our food safety. A real food safety issue, v mojih mislih, bi bilo pomanjkanje hrane, as a result of eliminating a farmer’s access to the latest technologies that have dramatically enhanced our abilities to safely increase food production.

Upam, da se bodo zakonodajalci Vermonta spomnili svojega državnega četrtletja–in se odločijo stati skupaj z moÅ¡kimi in ženskami po vsej državi, ki pridelujejo hrano, od katere smo odvisni.

Terry Wanzek je pšenica, corn and soybean farmer in North Dakota. He serves as a ND State Senator and volunteers as a board member for Truth About Trade & tehnologija (www.truthabouttrade.org).