Meet the world’s new farming buzzword: “agroekologijo.”
I’d try to define it, vendar “agroekologijo” je eden tistih spolzkih izrazov, katerih pomen se spreminja glede na Äas, mesto, in dnevni red. Povezuje besede “kmetijstvo” in “ekologija’ in a way that’s supposed to feel fresh and innovative—but far too often it’s deployed for the purpose of persuading people in the developing world to reject the tools of modern agriculture.
Zato se pazi te modne besede: Ima potencial, da deluje kot žaga, ki raztrga zdravo pamet v žagovino.
You might think that I’d be a strong advocate of “agroekologijo.” Konec koncev, Na tem pridelujem organski pima bombaž 17% of my California farm’s cotton acreage, spoÅ¡tovanje strogih pravil, ki nadzorujejo, kako lahko sadimo semena, obogatijo zemljo, in boj proti plevelom.
To je moja izbira, and I choose it because there’s a market for this product. EkoloÅ¡ki bombaž na moji kmetiji podpira vrhunsko oblaÄilno industrijo potroÅ¡nikov, ki so pripravljeni plaÄati dodatno za izdelke, za katere menijo, da so boljÅ¡i od tistih iz obiÄajnega tekstila.
I’m not sure they’re right about this, except that I don’t make it my business to question the priorities of consumers. ÄŒe želite organski bombaž, and you’re willing to pay for it, then I’ll grow it for you.
Osebno, Ne raje imam organskega bombaža kot drugih vrst bombaža, vkljuÄno z obiÄajnim bombažem. Gojim tudi to standardno vrsto bombaža, ki uporablja tehnologijo GM za zaÅ¡Äito rastline bombaža in dreves pred plevelom in Å¡kodljivci. It’s safe to cultivate on my farm and it’s safe to wear clothes made from it.
Velika veÄina kmetov, ki pridelujejo bombaž, se zanaÅ¡a na ta orodja. V Združenih državah, 88 odstotkov bombaža, ki ga sadimo in obiramo, ima koristi od tehnologije GM, po podatkih Ministrstva za kmetijstvo. Kmetje v drugih državah so se po podobnih stopnjah lotili gojenja gensko spremenjenega bombaža.
Razlog je preprost: To je odliÄen pridelek, ki daje obilne koliÄine bombaža. Za modna oblaÄila lahko porabite veliko denarja, ampak zahvaljujoÄ GM bombažu, oblaÄila so za vsakogar ugodnejÅ¡a, vkljuÄno z revnimi ljudmi v razvoju in razvitem svetu.
Zaradi GM tehnologije, orodja za zaÅ¡Äito pridelkov, in veÄ, kmetje pridelujejo veÄ hrane in bombaža na manj zemljiÅ¡Äa kot kdaj koli prej. To je neverjetno dobro za ÄloveÅ¡tvo in okolje. Å e nikoli v zgodovini nam ni bilo lažje zadovoljiti osnovnih potreb ljudi povsod. Ko Å¡e naprej izkoriÅ¡Äamo prednosti zdrave znanosti in razvijamo nove tehnologije, we’re going to improve on what is already a good situation.
Na žalost, mnogi zagovorniki “agroekologijo,” ogrozi to priložnost. PoskuÅ¡ajo prepriÄati kmete in regulatorje v državah v razvoju, da zavrnejo tehnologije 21. stoletja, ki so bistvene za varnost preskrbe s hrano in gospodarsko odpornost.
EkoloÅ¡ko kmetovanje ima lahko svoje prednosti, in morda si zasluži razcvet v neverjetni raznolikosti sodobnega kmetijstva, vendar ne more nahraniti in obleÄi sveta. It’s just not sustainable.
Ruandski kmet Opazili pacifiÅ¡ko Nshimiyimana “agroekoloÅ¡ko gibanje, ki so ga spodbudile zahodne nevladne organizacije, ki delujejo v Afriki” in njegova sovražnost do “izboljÅ¡ana semena in sodobne tehnologije za zatiranje Å¡kodljivcev, vkljuÄno z orodji za urejanje genov.” He understands how this movement’s success would devastate farmers and hurt consumers: “NapaÄno je AfriÄane prepustiti na milost in nemilost ekoloÅ¡kemu kmetovanju, kar je v tropskem podnebju, kjer so kobilice, skoraj nemogoÄe, padec vojaÅ¡ki Ärv, Absolutno skupaj, in drugi Å¡kodljivci uniÄujejo pridelke.”
Let’s remember one of the cruel ironies of agroecology: Njegovi najveÄji podporniki prihajajo iz razvitega sveta, where people generally don’t have to worry about how they’ll feed and clothe their families. They won’t be the victims of their own bad advice. Namesto, ljudje v državah v razvoju bodo plaÄali ceno za znižano kmetijsko proizvodnjo.
Nassib Mugwanya, ugandski raziskovalec, ki je doktoriral v zvezni državi North Carolina, je poklical agroekologijo “slepa ulica” za Afriko in opozarja, da bo “ujeti kmete v revÅ¡Äino njihove sedanje neproduktivne kmetijske prakse.”
I’m an advocate of choice, ne prisila. ÄŒe želijo kmetje sprejeti agroekologijo, iz kakrÅ¡nega koli razloga, potem bi morali uživati ​​to svobodo. ÄŒe želijo potroÅ¡niki kupiti hrano ali oblaÄila, narejena po ekoloÅ¡kih ali strogih agroekoloÅ¡kih metodah, tudi Äe stane veÄ, potem bo trg lahko in bo zadovoljil njihovo povpraÅ¡evanje.
Agroekologija je lahko dobra izbira za tiste, ki si to želijo, but we can’t afford to make such a narrow definition of it a way of life.
Imenovanja so sprejeti za kandidate za 2021 Okrogla miza za globalno mrežo kmetov in usposabljanje voditeljev. Okvirno predvideno poleti 2021, naslednja okrogla miza bo vkljuÄevala virtualno komponento pred osebnim sestankom v Bruslju, Belgija. Datum osebnega dogodka je odvisen od tega, kdaj je potovanje dovoljeno in se ljudje poÄutijo varne. VeÄ o dogodku tukaj.
ÄŒe želite izvedeti veÄ o tem, kako GFN pooblaÅ¡Äa kmete, da z moÄnim glasom delijo ideje, kliknite tukaj.